Povem vam...tale vročina ubija...ko se potepaš okoli in spoznavaš nove kraje oz.gledaš nove kraje in uživaš z novimi ljudmi, včasih pozabiš na vročino...ker je toliko novega in toliko lepega, da te preprosto ne gane.
Ampak, ko dobiš priložnost, da malo zajameš sapo, te šokirajo temperature.
Ne maram poletja. No, ne da ga ne maram, samo ne maram vročine. Pravzaprav sovražim vročino!
Nič ne rečem na nekaj stopinj preko 20, ampak preko 30?! A je to sploh še normalno?
Ko prilezejo temperature do te točke, je mojega potrpljenja konec! Resnično.
Ven ne moreš, ker je asvalt vroč. Na travi ne moreš ležat, ker sonce žge in te opeče v dveh minutah, da ne omenjam, da niti brat ne moreš, ker se bele strani knjige čisto preveč bleščijo in ni očal na svetu, ki bi omilile ta lesk!
Na sprehod ne moreš, ker vsaka aktivnost še dodatno segreje telo, telo pa se trudi ohlajat in čeprav tega ne more storit, vseeno željno pričakuje kako sapico, ki bi mu malo pomagala.
Pa je ni. Ker je poletje...in zato nisem tako zelo navdušena nad njim.
Pogrešam dneve, ko si greš lahko normalno v kratki majci ven in ne doživiš toplotnega udara, ko greš po mleko do trgovine.
Pogrešam dneve, ko ti na kraj pameti ne pade, da bi prižgal klimo v avtu in ko dejansko uživaš v tem, da niti oken ni potrebno odpret med vožjo.
Pogrešam dneve, ko se začne mračit pred pol deseto in je ob desetih že prijetno sveže...
Še bolj pa pogrešam dneve, ko bela odeja prekriva vse okoli tebe. In je vse tiho...in spokojno.
Ko primeš sneg v roke in čutiš, kako se topi in kako kaplja. Ko imaš roke cele premražene in šibneš v hišo, da bi se malo pogrel. In kako zaščemi, ko jih daš pod toplo vodo...
Ko imaš lahko na sebi bundo ali jakno in ko dihaš, ti grejo oblački iz ust...
Pogrešam zimo....
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar