Danes gledam teve in v prvih petih minutah zagledam še en nesmisel, ki mi je dal malo misliti. Neee, ne gre za stupidne ameriške volitve, ampak za te zadeve, ki jih videvamo v filmih in resnično nimajo smisla. Jaaa, saj vem, da tudi to, da je bil Bush izvoljen za predsednika, nima nobenega smisla. To, da je bil pa ponovno izvoljen, pa še manj. Ampak...
Kot npr...zakaj v ameriških filmih ogrnejo deke oz. odeje okoli ljudi, ki so jih ravnokar potegnili iz vode? Mislim, ljudje so mokri. Ena suha dekica čez mokra oblačila jih ne bo ogrela. Naj se slečejo in preoblečejo, potem pa jim navesite cunje gor. In zakaj dobijo dekice tudi tisti, ki so jih ravnokar potegnili iz požara? A jim ni nič vroče?
Zakaj so Američani v hišah vedno obuti v športne copate? Ali so res taki pujsi, da v čevljih hodijo spat? Ali se jim samo dejansko da preobut in si zavezat čevlje, namesto, da bi si nataknili copate?
Zakaj se ne poslovijo, ko končajo pogovor po telefonu? Kako naj človek na drugi strani ve, kdaj je sogovornik povedal vse, kar ima za povedat? Če pa kar prekine. Kaj pa če bi še kdo želel kaj pripomnit?
O tem, da se glavne junakinje filmov zbujajo popolnoma naličene, ne bom zgubljala besed. Zanima pa me, zakaj je vedno po tem, ko ugasnejo luč, v prostoru svetleje?
Saj veste, par se odpravlja spat, dasta si lupčka in ugasneta lučki na omaricah. Po vseh pravilih bi morala bit tema v prostoru, mar ne? No, ni - ponavadi je še svetleje. Zakaj potem sploh ugašata luč?
No, še nekaj jih je, ampak se mi zdajle ne da. Čakajo me še tri grozljivke na teveju pa en z grozo nabit nočni sprehod s psi.
Lepo noč čarovnic :D
petek, 31. oktober 2008
sobota, 25. oktober 2008
Dear Chuck
Chuck Norris je tako kul, da:
1. lahko ustvari ogenj z lupo.
Ponoči!
2. Chuck Norris je umrl pred 5 leti. Matilda še ni zbrala poguma, da mu to pove v obraz.
3.Bog reče: "Naj bo luč!" Chuck Norris:"Reci prosim!"
4. Chuck Norris ne bere knjig. On maltretira knjigo tako dolgo, dokler mu prostovoljno ne pove kaj je v njej.
5.Nekateri ljudje se oblačijo v kostume od
supermana. Superman se oblači v Chucka Norrisa.
6. Galaksije se ne oddaljujejo druga od druge. Oddaljujejo se čim dlje od Chucka Norrisa.
7. Preden gredo pošasti spat pogledajo pod posteljo ali se tam skriva Chuck Norris.
8. Chuck Norris lahko naredi barvne fotografije s čb filmom.
9.Chuck Norris je končal Tetris!
10. Chuck Norris je diamante v cornflaksih. Ostalo ni dovolj hrustljavo.
11. Ko se Chuck Norris v kinu dolgočasi zamenja kanal.
12.
Chuck Norris pozna zadnjo cifro od Pi!
13. Pri nas ni nobene evolucijske teorije. Obstajajo samo bitja, ki jim Chuck Norris dovoli, da živijo.
14. Chuck Norris lahko šteje do neskončnosti.
Celo dvakrat!
15. Chuck Norris se boji samo enega: Chucka Norrisa.
16. V žilah Chucka Norrisa teče magma.
17. Chuck Norris CAN touch MC Hammer.
18.Chuck Norris lahko naredi čebulo jokat!
19. Chuck Norris je tak kul, da ovce pred spanjem njega štejejo.
20. Chuck Norris je tak kul, da se igra igro senc v temi.
21. Chuck Norris je doživel erekcijo na prehodu za pešce. Ni bilo preživelih.
22. Chuck Norris je tak kul, da je sam prišel na svet iz maternice.
23. Chuck Norris lahko v Burgerkingu naroči BIg Macka in ga tudi dobi.
24. Chuck Norris je nekoč igral rusko ruleto s polnimi naboji. In zmagal.
25. Ko vprašaš Chucka Norrisa kolko je ura ti odgovori: še dve sekundi. Preden vprašaš kaj naj bi to pomenilo te Chuck Norris z roundkickom že spravi na tla.
26. Chuck Norris je nekoč v eni uri pojedel dva odojka. Prvih 45 minut je seksal z natakarco.
27. Kitajski zid se je originalno zgradil, da prepreči vpade Chucka Norrisa.
28. Chuck Norris v vesolju ne rabi kisika. Kisik potrebuje Chucka Norrisa.
29. Chuck Norris je izumil vse barve. Razen roza. Ta je od Brada Pitta.
30. Chuck Norris se ne smeji svojim vicem. Za to skrbi njegov brezplačni Service-Crew.
1. lahko ustvari ogenj z lupo.
Ponoči!
2. Chuck Norris je umrl pred 5 leti. Matilda še ni zbrala poguma, da mu to pove v obraz.
3.Bog reče: "Naj bo luč!" Chuck Norris:"Reci prosim!"
4. Chuck Norris ne bere knjig. On maltretira knjigo tako dolgo, dokler mu prostovoljno ne pove kaj je v njej.
5.Nekateri ljudje se oblačijo v kostume od
supermana. Superman se oblači v Chucka Norrisa.
6. Galaksije se ne oddaljujejo druga od druge. Oddaljujejo se čim dlje od Chucka Norrisa.
7. Preden gredo pošasti spat pogledajo pod posteljo ali se tam skriva Chuck Norris.
8. Chuck Norris lahko naredi barvne fotografije s čb filmom.
9.Chuck Norris je končal Tetris!
10. Chuck Norris je diamante v cornflaksih. Ostalo ni dovolj hrustljavo.
11. Ko se Chuck Norris v kinu dolgočasi zamenja kanal.
12.
Chuck Norris pozna zadnjo cifro od Pi!
13. Pri nas ni nobene evolucijske teorije. Obstajajo samo bitja, ki jim Chuck Norris dovoli, da živijo.
14. Chuck Norris lahko šteje do neskončnosti.
Celo dvakrat!
15. Chuck Norris se boji samo enega: Chucka Norrisa.
16. V žilah Chucka Norrisa teče magma.
17. Chuck Norris CAN touch MC Hammer.
18.Chuck Norris lahko naredi čebulo jokat!
19. Chuck Norris je tak kul, da ovce pred spanjem njega štejejo.
20. Chuck Norris je tak kul, da se igra igro senc v temi.
21. Chuck Norris je doživel erekcijo na prehodu za pešce. Ni bilo preživelih.
22. Chuck Norris je tak kul, da je sam prišel na svet iz maternice.
23. Chuck Norris lahko v Burgerkingu naroči BIg Macka in ga tudi dobi.
24. Chuck Norris je nekoč igral rusko ruleto s polnimi naboji. In zmagal.
25. Ko vprašaš Chucka Norrisa kolko je ura ti odgovori: še dve sekundi. Preden vprašaš kaj naj bi to pomenilo te Chuck Norris z roundkickom že spravi na tla.
26. Chuck Norris je nekoč v eni uri pojedel dva odojka. Prvih 45 minut je seksal z natakarco.
27. Kitajski zid se je originalno zgradil, da prepreči vpade Chucka Norrisa.
28. Chuck Norris v vesolju ne rabi kisika. Kisik potrebuje Chucka Norrisa.
29. Chuck Norris je izumil vse barve. Razen roza. Ta je od Brada Pitta.
30. Chuck Norris se ne smeji svojim vicem. Za to skrbi njegov brezplačni Service-Crew.
petek, 24. oktober 2008
trenutno..
Aaaah, končno konec internetnega mrka. Pridem domov, cel teden na faksu in se mislim v miru posvetit eni izmed mojih odvisnosti- internetu. Vzamem si čas, predhodno zlaufam pse, jih porihtam, da so zadovoljni in da bom jaz zadovoljna. No, si privlečem cigarete, sok in pepelnik in mislim začet. Najprej mejle, potem forume, potem msn, vmes pa še vse ostalo. Kliknem in...čakam. Stran ni na voljo brez povezave. Ok, potem pa poveži. Ne poveže. Dobro...poveži še enkrat. Ne poveže. V redu, izvedem standardni postopek, pregledam modem, vse lučke gorijo. Restartam modem, vse lučke še vedno gorijo. Teve crkne, telefon crkne. Fajn. No internet for me today. In kličem siol...bodo prišli zamenjat, potem ko zagrozim. Pride čez tri dni stric in prinese bel modem. Všteka kable in se poslovi. Ok, teve dela, telefon dela. Net? Stran ne dela brez povezave. Poveži. Ne poveže.
Resnično ne vem, kaj Siolu plačujem? Mogoče to, da mi dela družbo po telefonu, kadar jo najmanj rabim? Ko najprej 5 čakam in poslušam, da ni nobenega operaterja na voljo. In ko se mi oglasi in me spet povede skozi vse možne postopke, ki jih reeees že znam na pamet, ne naučijo me nič novega. In ko noben od postopkov ni uspešen, mi pove, naj pokličem računalničarja, ker ''nekaj na računalniku blokira internet''. Ok, kličem računalničarja, stric pride, pobrska po računalniku in mi pove to, kar sama že vem. Požarni zid je ok, antivirus je ok, mrežna kartica je ok. Pa sploh nisem računalničar. Niti Siolov operater. Kličem spet Siol...spet razlagam in spet me začne pošiljat z miško po raznim nadzornih ploščah in omrežnih povezavah, ko ga prekinem in povem, da smo to že vse dali čez. In da je mogoče, ampak mogoooče kaj narobe z novim modemom. Prosim, kaj takega? Z NOVIM modemom od SIOLA? To pa že ne.
Well...guess what- japaje. Nekaj je narobe z modemom.
No, v glavnem, zdaj smo popravili in končno sem lahko spet na netu in delam svoje zadeve.
Faks je bil fajn. Prav paše po dolgem času spet nekaj počet. Nekaj takega, kjer zabijaš čas in zgubljaš denar. In zamujaš 100 priložnosti, ker moraš pač tam sedet. Ampak tako pač je, sem se že sprijaznila.
Dobro, da imam moje bibe sabo, vedno, seveda. Da imam kaj počet, ko nisem na faksu. Da imam razlog, da ne grem na faks.
Bog ve, kdaj se bodo profesorji začeli ukvarjati s svojimi predavanji oz. z načinom, kako podajajo snov. Ker jaz se ne znajdem. Predstavitve na zaslonu šibajo stonauro mimo mene, razlaga gre še hitreje, kar pa sicer ne bi bil noben problem, če bi v razlagi zasledila kaj, kar ima vsaj malo smisla. Brez repa in glave. In po treh urah poslušanja tega amaterstva in nakladanja v 3 pm, se odpravim v avlo, da si vzamem nekaj za pit...zgolj iz dolgčasa. Pa še tega ni. Tri dni, avtomat prazen. Mislim- resno? Da ne omenjam urnikov, ki se žal ne spreminjajo dnevno, ampak očitno na nekaj ur. Torej: naloga študenta je, da sedi pred računalnikom 24/7 in gleda, za koliko ur se mu bo prestavilo predavanje. Ali pa za koliko dni. Vmes seveda lahko brezupno dolgo časa brska po spletnih straneh fakultete v upanju, da je profesor res dal na stran gradivo, ki si ga na žalost moral poslušat na predavanju, ampak ti od njega ni nič ostalo v glavi.
Ja, bit študent je naporna. Če pa imaš za edinega razpoložljivega operaterja samo Siol, je pa še napornejša.
Resnično ne vem, kaj Siolu plačujem? Mogoče to, da mi dela družbo po telefonu, kadar jo najmanj rabim? Ko najprej 5 čakam in poslušam, da ni nobenega operaterja na voljo. In ko se mi oglasi in me spet povede skozi vse možne postopke, ki jih reeees že znam na pamet, ne naučijo me nič novega. In ko noben od postopkov ni uspešen, mi pove, naj pokličem računalničarja, ker ''nekaj na računalniku blokira internet''. Ok, kličem računalničarja, stric pride, pobrska po računalniku in mi pove to, kar sama že vem. Požarni zid je ok, antivirus je ok, mrežna kartica je ok. Pa sploh nisem računalničar. Niti Siolov operater. Kličem spet Siol...spet razlagam in spet me začne pošiljat z miško po raznim nadzornih ploščah in omrežnih povezavah, ko ga prekinem in povem, da smo to že vse dali čez. In da je mogoče, ampak mogoooče kaj narobe z novim modemom. Prosim, kaj takega? Z NOVIM modemom od SIOLA? To pa že ne.
Well...guess what- japaje. Nekaj je narobe z modemom.
No, v glavnem, zdaj smo popravili in končno sem lahko spet na netu in delam svoje zadeve.
Faks je bil fajn. Prav paše po dolgem času spet nekaj počet. Nekaj takega, kjer zabijaš čas in zgubljaš denar. In zamujaš 100 priložnosti, ker moraš pač tam sedet. Ampak tako pač je, sem se že sprijaznila.
Dobro, da imam moje bibe sabo, vedno, seveda. Da imam kaj počet, ko nisem na faksu. Da imam razlog, da ne grem na faks.
Bog ve, kdaj se bodo profesorji začeli ukvarjati s svojimi predavanji oz. z načinom, kako podajajo snov. Ker jaz se ne znajdem. Predstavitve na zaslonu šibajo stonauro mimo mene, razlaga gre še hitreje, kar pa sicer ne bi bil noben problem, če bi v razlagi zasledila kaj, kar ima vsaj malo smisla. Brez repa in glave. In po treh urah poslušanja tega amaterstva in nakladanja v 3 pm, se odpravim v avlo, da si vzamem nekaj za pit...zgolj iz dolgčasa. Pa še tega ni. Tri dni, avtomat prazen. Mislim- resno? Da ne omenjam urnikov, ki se žal ne spreminjajo dnevno, ampak očitno na nekaj ur. Torej: naloga študenta je, da sedi pred računalnikom 24/7 in gleda, za koliko ur se mu bo prestavilo predavanje. Ali pa za koliko dni. Vmes seveda lahko brezupno dolgo časa brska po spletnih straneh fakultete v upanju, da je profesor res dal na stran gradivo, ki si ga na žalost moral poslušat na predavanju, ampak ti od njega ni nič ostalo v glavi.
Ja, bit študent je naporna. Če pa imaš za edinega razpoložljivega operaterja samo Siol, je pa še napornejša.
nedelja, 7. september 2008
dobro jutro :)
No, za marsikoga ni več jutro, zame pa je :)
Ker sem vstala pred pol ure. In je tudi dobro.
Torej: dobro jutro!
Danes je pred mano lenobna nedelja...kjer se bodo elementi učenja prepletali z elementi divjanja zunaj s psi...vmes se bodo vmešali še kosilo, kava, čvek, sprehodi...zaključila pa se bo spet z učenjem. Žal.
Zadnji izpit v torek...in moji pogoji bodo izpolnjeni.
Komaj čakam.
Zadnji tedni so bili naporni. Vsak dan je bil popolnoma nabit in mi ni dovoljeval kaj dosti časa za manevriranje med zadevami, ki jih najraje počnem.
Služba je fajn, psi so fajn, Simon je fajn, faks je fajn, familja je fajn...jaz pa sem malo sesuta.
Zato komaj čakam ta torek...da dam sama sebi mir in se malo umirim.
Da spakiram pse v avto in se odpeljemo nekam in se nadivjamo.
Da se spravim v posteljo ob treh zjutraj in spim do enajstih.
Da si privoščim cel dan delat NIČ in da se ne sekiram zaradi tega.
Da prekličem vse prijatelje, ki sem jih hudo zanemarjala te tedne in se opravičim ter povabim na pjačo, da nadoknadimo vse izgubljene čveke.
Da se s pivom zavlečem na moj hrib, se usedem na havbo avta in gledam mesto in njegove utripajoče luči.
In ne razmišljam-SPLOH.
Dnevi niso več tako vroči. Čas je za mir. No...vsaj nekaj časa za mir je. Ok, mogoče ne za mir...ampak za sprostitev. Po napornem, napornem poletju. Ki ji bilo sicer super in fajn,ampak naporno.
Nič, krompir se ne bo sam olupil in psi si (na srečo) ne bodo sami postregli z obrokom.
Šibam. Samo še do torka. Potem pa se ustavim. Obljubim :D
Dobro jutro!
Ker sem vstala pred pol ure. In je tudi dobro.
Torej: dobro jutro!
Danes je pred mano lenobna nedelja...kjer se bodo elementi učenja prepletali z elementi divjanja zunaj s psi...vmes se bodo vmešali še kosilo, kava, čvek, sprehodi...zaključila pa se bo spet z učenjem. Žal.
Zadnji izpit v torek...in moji pogoji bodo izpolnjeni.
Komaj čakam.
Zadnji tedni so bili naporni. Vsak dan je bil popolnoma nabit in mi ni dovoljeval kaj dosti časa za manevriranje med zadevami, ki jih najraje počnem.
Služba je fajn, psi so fajn, Simon je fajn, faks je fajn, familja je fajn...jaz pa sem malo sesuta.
Zato komaj čakam ta torek...da dam sama sebi mir in se malo umirim.
Da spakiram pse v avto in se odpeljemo nekam in se nadivjamo.
Da se spravim v posteljo ob treh zjutraj in spim do enajstih.
Da si privoščim cel dan delat NIČ in da se ne sekiram zaradi tega.
Da prekličem vse prijatelje, ki sem jih hudo zanemarjala te tedne in se opravičim ter povabim na pjačo, da nadoknadimo vse izgubljene čveke.
Da se s pivom zavlečem na moj hrib, se usedem na havbo avta in gledam mesto in njegove utripajoče luči.
In ne razmišljam-SPLOH.
Dnevi niso več tako vroči. Čas je za mir. No...vsaj nekaj časa za mir je. Ok, mogoče ne za mir...ampak za sprostitev. Po napornem, napornem poletju. Ki ji bilo sicer super in fajn,ampak naporno.
Nič, krompir se ne bo sam olupil in psi si (na srečo) ne bodo sami postregli z obrokom.
Šibam. Samo še do torka. Potem pa se ustavim. Obljubim :D
Dobro jutro!
torek, 1. julij 2008
Sprememba
Dnevno delo, strah te je.
Pozabi bolečino, izjokaj se,
naj notranje sovraštvo gre.
Daj času čas. Pred tabo so posebni dnevi,
stvari najboljše, stvari nove,
odženi proč notranje neusmiljene glasove.
Resnično; kar je bilo, je bilo,
naj preteklost gre, osvobodi se je.
Odpri oči, resnično glej,
podiraj ovire, osvobodi duha,
zbudi se v potrebe sveta,
dobroto širi, nesebičnost,
ljubezen, upanje in radost.
Glej kvišku, boš videl vse,
naj duh tvoj objame mlade in stare.
Vzemi si čas, bodi neustrašen,
roko podaj, deli, dajaj,
resnično imej rad...
resnično...
poslušaj.
Pozabi bolečino, izjokaj se,
naj notranje sovraštvo gre.
Daj času čas. Pred tabo so posebni dnevi,
stvari najboljše, stvari nove,
odženi proč notranje neusmiljene glasove.
Resnično; kar je bilo, je bilo,
naj preteklost gre, osvobodi se je.
Odpri oči, resnično glej,
podiraj ovire, osvobodi duha,
zbudi se v potrebe sveta,
dobroto širi, nesebičnost,
ljubezen, upanje in radost.
Glej kvišku, boš videl vse,
naj duh tvoj objame mlade in stare.
Vzemi si čas, bodi neustrašen,
roko podaj, deli, dajaj,
resnično imej rad...
resnično...
poslušaj.
torek, 24. junij 2008
Vroče...in toplo :)
Povem vam...tale vročina ubija...ko se potepaš okoli in spoznavaš nove kraje oz.gledaš nove kraje in uživaš z novimi ljudmi, včasih pozabiš na vročino...ker je toliko novega in toliko lepega, da te preprosto ne gane.
Ampak, ko dobiš priložnost, da malo zajameš sapo, te šokirajo temperature.
Ne maram poletja. No, ne da ga ne maram, samo ne maram vročine. Pravzaprav sovražim vročino!
Nič ne rečem na nekaj stopinj preko 20, ampak preko 30?! A je to sploh še normalno?
Ko prilezejo temperature do te točke, je mojega potrpljenja konec! Resnično.
Ven ne moreš, ker je asvalt vroč. Na travi ne moreš ležat, ker sonce žge in te opeče v dveh minutah, da ne omenjam, da niti brat ne moreš, ker se bele strani knjige čisto preveč bleščijo in ni očal na svetu, ki bi omilile ta lesk!
Na sprehod ne moreš, ker vsaka aktivnost še dodatno segreje telo, telo pa se trudi ohlajat in čeprav tega ne more storit, vseeno željno pričakuje kako sapico, ki bi mu malo pomagala.
Pa je ni. Ker je poletje...in zato nisem tako zelo navdušena nad njim.
Pogrešam dneve, ko si greš lahko normalno v kratki majci ven in ne doživiš toplotnega udara, ko greš po mleko do trgovine.
Pogrešam dneve, ko ti na kraj pameti ne pade, da bi prižgal klimo v avtu in ko dejansko uživaš v tem, da niti oken ni potrebno odpret med vožjo.
Pogrešam dneve, ko se začne mračit pred pol deseto in je ob desetih že prijetno sveže...
Še bolj pa pogrešam dneve, ko bela odeja prekriva vse okoli tebe. In je vse tiho...in spokojno.
Ko primeš sneg v roke in čutiš, kako se topi in kako kaplja. Ko imaš roke cele premražene in šibneš v hišo, da bi se malo pogrel. In kako zaščemi, ko jih daš pod toplo vodo...
Ko imaš lahko na sebi bundo ali jakno in ko dihaš, ti grejo oblački iz ust...
Pogrešam zimo....
Ampak, ko dobiš priložnost, da malo zajameš sapo, te šokirajo temperature.
Ne maram poletja. No, ne da ga ne maram, samo ne maram vročine. Pravzaprav sovražim vročino!
Nič ne rečem na nekaj stopinj preko 20, ampak preko 30?! A je to sploh še normalno?
Ko prilezejo temperature do te točke, je mojega potrpljenja konec! Resnično.
Ven ne moreš, ker je asvalt vroč. Na travi ne moreš ležat, ker sonce žge in te opeče v dveh minutah, da ne omenjam, da niti brat ne moreš, ker se bele strani knjige čisto preveč bleščijo in ni očal na svetu, ki bi omilile ta lesk!
Na sprehod ne moreš, ker vsaka aktivnost še dodatno segreje telo, telo pa se trudi ohlajat in čeprav tega ne more storit, vseeno željno pričakuje kako sapico, ki bi mu malo pomagala.
Pa je ni. Ker je poletje...in zato nisem tako zelo navdušena nad njim.
Pogrešam dneve, ko si greš lahko normalno v kratki majci ven in ne doživiš toplotnega udara, ko greš po mleko do trgovine.
Pogrešam dneve, ko ti na kraj pameti ne pade, da bi prižgal klimo v avtu in ko dejansko uživaš v tem, da niti oken ni potrebno odpret med vožjo.
Pogrešam dneve, ko se začne mračit pred pol deseto in je ob desetih že prijetno sveže...
Še bolj pa pogrešam dneve, ko bela odeja prekriva vse okoli tebe. In je vse tiho...in spokojno.
Ko primeš sneg v roke in čutiš, kako se topi in kako kaplja. Ko imaš roke cele premražene in šibneš v hišo, da bi se malo pogrel. In kako zaščemi, ko jih daš pod toplo vodo...
Ko imaš lahko na sebi bundo ali jakno in ko dihaš, ti grejo oblački iz ust...
Pogrešam zimo....
Naročite se na:
Objave (Atom)