trenutno..

Aaaah, končno konec internetnega mrka. Pridem domov, cel teden na faksu in se mislim v miru posvetit eni izmed mojih odvisnosti- internetu. Vzamem si čas, predhodno zlaufam pse, jih porihtam, da so zadovoljni in da bom jaz zadovoljna. No, si privlečem cigarete, sok in pepelnik in mislim začet. Najprej mejle, potem forume, potem msn, vmes pa še vse ostalo. Kliknem in...čakam. Stran ni na voljo brez povezave. Ok, potem pa poveži. Ne poveže. Dobro...poveži še enkrat. Ne poveže. V redu, izvedem standardni postopek, pregledam modem, vse lučke gorijo. Restartam modem, vse lučke še vedno gorijo. Teve crkne, telefon crkne. Fajn. No internet for me today. In kličem siol...bodo prišli zamenjat, potem ko zagrozim. Pride čez tri dni stric in prinese bel modem. Všteka kable in se poslovi. Ok, teve dela, telefon dela. Net? Stran ne dela brez povezave. Poveži. Ne poveže.
Resnično ne vem, kaj Siolu plačujem? Mogoče to, da mi dela družbo po telefonu, kadar jo najmanj rabim? Ko najprej 5 čakam in poslušam, da ni nobenega operaterja na voljo. In ko se mi oglasi in me spet povede skozi vse možne postopke, ki jih reeees že znam na pamet, ne naučijo me nič novega. In ko noben od postopkov ni uspešen, mi pove, naj pokličem računalničarja, ker ''nekaj na računalniku blokira internet''. Ok, kličem računalničarja, stric pride, pobrska po računalniku in mi pove to, kar sama že vem. Požarni zid je ok, antivirus je ok, mrežna kartica je ok. Pa sploh nisem računalničar. Niti Siolov operater. Kličem spet Siol...spet razlagam in spet me začne pošiljat z miško po raznim nadzornih ploščah in omrežnih povezavah, ko ga prekinem in povem, da smo to že vse dali čez. In da je mogoče, ampak mogoooče kaj narobe z novim modemom. Prosim, kaj takega? Z NOVIM modemom od SIOLA? To pa že ne.
Well...guess what- japaje. Nekaj je narobe z modemom.
No, v glavnem, zdaj smo popravili in končno sem lahko spet na netu in delam svoje zadeve.

Faks je bil fajn. Prav paše po dolgem času spet nekaj počet. Nekaj takega, kjer zabijaš čas in zgubljaš denar. In zamujaš 100 priložnosti, ker moraš pač tam sedet. Ampak tako pač je, sem se že sprijaznila.
Dobro, da imam moje bibe sabo, vedno, seveda. Da imam kaj počet, ko nisem na faksu. Da imam razlog, da ne grem na faks.
Bog ve, kdaj se bodo profesorji začeli ukvarjati s svojimi predavanji oz. z načinom, kako podajajo snov. Ker jaz se ne znajdem. Predstavitve na zaslonu šibajo stonauro mimo mene, razlaga gre še hitreje, kar pa sicer ne bi bil noben problem, če bi v razlagi zasledila kaj, kar ima vsaj malo smisla. Brez repa in glave. In po treh urah poslušanja tega amaterstva in nakladanja v 3 pm, se odpravim v avlo, da si vzamem nekaj za pit...zgolj iz dolgčasa. Pa še tega ni. Tri dni, avtomat prazen. Mislim- resno? Da ne omenjam urnikov, ki se žal ne spreminjajo dnevno, ampak očitno na nekaj ur. Torej: naloga študenta je, da sedi pred računalnikom 24/7 in gleda, za koliko ur se mu bo prestavilo predavanje. Ali pa za koliko dni. Vmes seveda lahko brezupno dolgo časa brska po spletnih straneh fakultete v upanju, da je profesor res dal na stran gradivo, ki si ga na žalost moral poslušat na predavanju, ampak ti od njega ni nič ostalo v glavi.
Ja, bit študent je naporna. Če pa imaš za edinega razpoložljivega operaterja samo Siol, je pa še napornejša.